Ena lepših pokrajin in destinacij za enodnevni izlet v naši neposredni bližini so Belopeška jezera. Seveda, če imate radi izlete v naravo, sprehode in osupljive razglede.
Belopeška jezera - ali v italijanščini
Laghi di Fusine - ležijo le 13 km ven iz Kranjske Gore, največ 20 minut vožnje, na italijanski strani v bližini Tromeje, še preden pridemo do Trbiža. Ob cesti je tudi oznaka za jezera. Tudi na zimski snežni dan so bili cesta in parkirišča ob jezerih vzorno očiščena.
Sredi tedna pozimi ni bilo potrebno plačevati parkirnine, obiskovalcev nas je bilo vse skupaj do 10 ljudi... Res pa je, da je bil dan bolj oblačen in si nismo obetali veliko sonca. Nekoč sva bila tu poleti, cesta pred zapornico pred jezeri je bila polno zaparkirana, tudi parkirišča pri jezerih so bila kar polna. Poleti je res veliko obiska.
Belopeška jezera sestavljata dve jezeri - Spodnje in Zgornje. Najprej se pelješ mimo Spodnjega, ob jezeru in ob cesti je restavracija oz. koča, tam poleg je tudi nekaj parkirnih mest. Tam smo se parkirali tokrat. Sicer zelo veliko parkirišče je še naprej, ob Zgornjem jezeru ob koncu ceste.
Okrog Spodnjega jezera je steza, tako ga je mogoče obhoditi vse okrog v manj kot uri. Steza je uhojena tudi pozimi. Jezero je čudovito lepo, celo na turoben zimski dan, ko je vse okrog samo črno-belo, voda v jezeru je bila malce zelenkasta.
Od Spodnjega jezera do Zgornjega gre steza skozi gozdiček, res se malce vzpne, Zgornje jezero leži na nadmorski višini 929 m. Celo v snegu je steza dobro sledljiva, so tudi oznake. Tu, mimo jezer, gre tudi Alpe Adria pohodniška pot. Med jezeri je več poti, zelo sta si blizu, mogoče 10 minut peš. Ko prideš iz gozdička ven k drugemu jezeru, se pogled odpre na gore, na Mangartsko skupino.
Panorame ob Zgornjem jezeru so veliko bolj slikovite zaradi pogleda na gore, jezero deluje večje kot Spodnje, čeprav je ravno obratno.
Ne vem, če je možno priti okrog Zgornjega jezera, pozimi si nismo upali gaziti v snegu na desno stran. Uhojena steza je bila speljana na levo stran, v smer ceste, tako sva šla še okrog polovice Zgornjega jezera do parkirišča.
Obala Zgornjega jezera je veliko bolj izrezljana, medtem, ko Spodnje je bolj pravilne oblike.
Tudi oblačen zimski dan ponuja čudovite panorame, ker pa je bilo tako malo obiska, sva večino časa uživala v čisti tišini. Bilo je čudovito.
Popoln odsev v mirni vodi:
Pogled na gore od parkirišča, najbrž je kaj tudi pohodnih poti, a tega nismo raziskovali.
Obmoje Belopeških jezer velja za najbolj mrzlo točko v Friuliju, nekako kot pri nas Babno Polje.
Nazaj k Spodnjemu jezeru se vrnemo kar po cesti, gre zelo hitro, največ 10-15 minut hoje. Se pokaže nekaj sonca in jezero dobi barve, povsem drugačen vtis:
Lovimo sončne žarke in naredimo en cel krog okrog jezera. Videla sem jesenske slike, ko vse okrog žari od zlate barve jesenskih dreves, noro lepo je...
Odsevi v vodi pridejo še toliko bolj do izraza:
Spodnja slika je sedaj moj screensaver na telefonu, vsakokrat se razveselim, ko ga zagledam...
Pri jezerih smo bili par ur, lahko bi to bilo ves dan, odvisno od načrtov. V snegu je bilo kar mrzlo, a smo vseeno napravili ogromno fotografij in nekaj posnetkov. Enega, z odsevi, objavljam tudi tukaj:
Ni komentarjev:
Objavite komentar