Spremenljivo oblačno, +6°C / +17°C
Albergue v O Cebreiro ima eno največjih spalnic, kjer koli sem bila - okrog 100 postelj. Notri nas je cca. 15 oseb, vsak v svojem kotu. Spalnica je lepo ogrevana, na velikih radiatorjih posušimo vso oprano robo. Mirna noč, nihče prav zares ne smrči. Seveda, zjutraj za zajtrk moram poskrbeti sama. Ob 8h že grem na pot, ko se je zunaj komaj zdanilo.
 |
| O Cebreiro |
Iz O Cebreiro imamo 2 poti - ena je originalna, prečno po hribu. Druga pa se vzpenja na vrh hriba in se nato pred naslednjo vasjo priključi k osnovni poti. Se odločim za osnovno pot in se izognem vzponu, se mi zdi, da so razgledi enaki, pa še oblačno je. Danes me čaka pot preko hribov in malih vasic na hribu, nekje na višini 1300 m, nato pa strm sestop v dolino.
Na poti je spet več manjših vasic, tokrat so res posebne, hiše so grajene iz značilnega lokalnega temno sivega kamna. V vsaki vasici nekaj poslikam, v glavnem zelo stare cerkvi. Ki so priča še starim časom, ko so ljudje tukaj živeli od živinoreje in skrbeli za romarje na poti v Santiago. Pravzaprav še danes je tako.
Na poti prečkam prelaz Alto do San Roque na višini 1270 m, kjer je postavljen zanimiv spomenik romarjem, ki se borijo z vetrom. Na prelazu je rado vetrovno in nasploh grdo vreme. In, čeprav nimam sonca, imam kar srečo z vremenom v hribih.
Pot med polji se rahlo vzpenja in spušča, pokrajina je zelo harmonična. Imam rada take poti.
Cerkev v enem od naselij:
Nekje tam na tistem hribu zadaj je O Cebreiro. Deluje zelo daleč, a vso to razdaljo sem premagala niti ne v polovici dneva.
Ena od vasic pri
Alto do Poio:
Na Alto do Poio je odprta gostilna pri albergue, nasproti je nek hotel. Nisem preverjala, ampak deluje, da bi se tu dalo prenočiti. V gostilni se srečamo skoraj vsi, ki smo danes na poti - velika španska skupina, azijci in še neke random osebe. Kar naenkrat nas je veliko na poti in jaz skoraj nikogar ne poznam.
Ob poti:
Za prelazom pot gre večinoma mimo zelo velikih pašnikov, kjer je res veliko krav. Z enimi se srečam kar na potki. Spoštljivo se odmaknem čim bolj na rob, da gredo lahko mimo. Krave se dajo v vrsto ena za drugo in gredo mimo. Ta zadnja gre gospa, ki za njih skrbi. Ampak dokler se je ona pojavila, smo se že vse zmenile :D
Zelo stara kapelica, sem pa pozabila katero stoletje. Poleg je bila tabla in je vse zapisano.
Naredil se je prav lep dan:
Se začenja sestop, imam dobrih 700 m višinske razlike:
Muc na tradicionalni škrilnati strehi:
Znak, da sem že zagotovo v Galiciji - prvi
horreo:
Na poti nas je več ljudi, a med hojo se tako razporedimo, da se le redko srečamo. Le ko se ustavim, me kdo dohiti.
Čudovita majhna vasica tik pred zaključkom poti:
Neverjetno staro drevo v vasici:
Triacastela je moj današnji cilj. Leži že praktično pod goro. Municipalni albergue je čisto na začetku naselja, tik ob reki. Skozi leseno "razglednico" se vidi ravno albergue z modrimi okni:
V albergue je že meni znana španka in 2 njena prijatelja ter Fabrizio. Tik pred mano je prišla kitajka Heli, tista z lavorjem v nahrbtniku. Španci in Fabrizio so že registrirani in imajo svojo sobo, medve s Heli pa dolgo čakamo na uslužbenko, ki je pač nekam šla... Za čas čakanja si najdemo prosto sobico - v vsaki sobici sta 2 pograda, jaz se uspem stuširati, ko nas končno prijavijo.
Se presenečamo, kje so vsi ostali, ker razen nas 6 v albergue ne pride več nihče.
Pozneje s Heli in Fabrizio se odpravimo skupaj v mesto (majhno naselje, a le ima supermarket in še par lokalov). Restavracija Complexo Xacobeo ima odlično restavracijo, in tudi prenočišča. Sklepamo, da so "vsi" nekje tukaj. Mogoče pa je še kaj odprto. Triacastela je taka logistična rešitev na poti iz O Cebreiro. Drugih variant za prenočitev prej in potem zelo malo, zato skoraj vsi prenočijo tukaj.
V restavraciji si naročim, kaj pa drugega, kot pulpo in caldo gallego - hobotnico in enoločnico po-galicijsko. Za hobotnico sem se zelo veselila in komaj čakala...
Za nami je krasen večer, odlična družba, sem prav pogrešala.
Danes sem prehodila 22,3 km v 7,5 urah.
Naslednji post: Triacastela - Sarria
Ni komentarjev:
Objavite komentar