Zaključek potovanja: na poti po Srbiji

Sobota: Vranje – Zasavica (Sremska Mitrovica), 440 km

Smo v kampu Enigma v bližini srbskega mesta Vranje. Ponoči dežuje, zjutraj je kislo, okrog 10 °C. Dežuje prvič, odkar smo na poti. Za oktober je to velika sreča, da 10 dni imamo sončno in toplo vreme.

Danes potujemo čez celotno Srbijo. Kmalu za Vranjem je avtoceste konec, vozimo po hriboviti pokrajini ob gradbišču avtoceste, predviden je tudi 6 km predor.  

50 km pred Nišem pokrajina postane spet ravna, začne se avtocesta. Tudi tukaj je avtocesta plačljiva, postaje so vsake toliko. Od Niša do Beograda je cestnina 10 €. 

Na cesti je še vedno mogoče srečati primerki jugoslovanske avtomobilske industrije. Prav nostalgičen postaneš.

Okrog so polja polne koruze, zelja, v toplih gredah so paprike in paradižnike. Zelo dobro izkoriščena zemlja. Ob cesti so manjša naselja. Ker je dan turoben in meglen, oko se za nič ne "prime".

V Srbiji tankamo na OMVju (Petrola v Srbiji nismo videli, ga pa imajo v Bosni in Črni Gori). Gorivo je tukaj stalo 1,58 € /l, a dobiš boljšo oz. garantirano kvaliteto goriva. Stare ex-jugoslovanske črpalke še obstajajo, imajo pa najbrž čisto zarjavele rezervoarje s četrt vode noter, je pa tam gorivo za spoznanje cenejše. Na taki poti moramo avto čuvat, zato točimo dražje. 

Pot je precej dolgočasna, kot je običajno za avtoceste. Zato pa gre dokaj hitro, 4 h iz Vranja in smo že v Beogradu (300 km). 

Beograd je vedno večji, sedaj ima že preko 2 mio prebivalcev. Lepo je bilo po skoraj 4 letih se ponovno zapeljati skozi mesto. 

Povsem podeželska pokrajina:

Današnja nočitev je ob Sremski Mitrovici. Mesto se zadnja leta zelo razvija, tudi zahvaljujoč se tujim investicijam v proizvodnjo. 

V Mitrovici čez tukaj zelo široko Savo so zgradili most za pešče. Čez most je stari center Sremske Mitrovice, ob sobotah je tam tudi živahna tržnica. Razmišljamo, mogoče imajo tudi kaj ob nedeljah in lahko jutri obiščemo tržnico, preden potujemo domov.

 Na drugem bregu reke je mesto veliko bolj umirjeno in celo podeželsko.

Ob Savi je veliko vikendic, značilno je, da so stavbe ob vodi dvignjene, najbrž reka več krat poplavlja.

Ob Savi je nizozemski investor zgradil novo proizvodnjo rečnih ladij, zaposlujejo veliko ljudi. V Mitrovici ponovno prečkamo Savo, prvič smo jo prečkali v Beogradu, tu je zelo široka. 

Kamp se nahaja v tradicionalni srbski vasici Zasavica (za Savo). Vas je precej velika in zelo prijetna. Taka prava, kot bi si lahko predstavljal eno pravo dobrostoječo srbsko vas. Prijetne hiše, bolj ali manj urejene, vidiš, da se vse razvija in obratuje, ljudje delajo, nič ni zapuščeno ali propada.  

Kamp Zasavica je za vasjo, 300 m od pritoka Save, do same Save je kar daleč. Kamp je zelo lep, ni ves v senci dreves, parceliran, z vso infrastrukturo. Krasne kopalnice, družabni prostor s kaminom, dober WiFi. Vsekakor je najboljši in najbolj prijeten kamp, v katerem smo bivali na tej poti.

Malo ven iz vasice, za kampom, je naravni park z avtohtonimi živalmi. Prelep kraj. Lahko greš na dolg sprehod med polji (lokalci svetujejo vodnika za daljše pohode, ponekod so močvirja), lahko s čolnom se odpraviš loviti ribe. 

 V parku lahko kupiš tudi lokalni izdelki, celo osličkov sir, kulen, salo, razne salame. Sopotniki, ki so že bili nekoč tukaj, si kupijo kar 3 kg pancete mangulice; mi se čudimo, kaj bodo s tem. Si kupimo približno kilo te pancete. Minilo je 2 meseca, smo ga že skoraj porabili in študiramo, kako bi ga še dobili. To panceto lahko dodaš krompirju ali testeninam, spečeš z jajci ali s katerim koli mesom. To doda en tak pristen domač okus, jed postane res polna okusa... 

 Mangulica – posebna vrsta črnih prašičkov. 

 Avtohtoni živali:

Park Zasavice je en tako prijeten kraj, tik ob pritoku Save. Bilo je tam polno otrok, ki so si ogledovali živali. Nek par se je odpravil s čolnom. Zelo prijeten kraj.

 Polja za parkom:

 Zvečer imamo tukaj večerjo z mangulico, res je nekaj posebnega. Gospod pripravlja prašička skoraj ves dan in zvečer nam ga takole pripelje:

 Gostilna notri, zelo prijetna:

Prašička marinirajo vsaj par ur pred peko, pečejo pa samo par ur. Koža je nato lepo hrustljava, meso je božansko. Sekajo ga samo z nožem. Gospod je res obvladal razrezovanje, tik tak je vse razdelil.

Ker je to tudi zadnji večer na poti, se večerja prelevi v dober žur.

Nedelja. Sremska Mitrovica – Izola (580 km)

Jutra se skoraj ne spomnim, tako je bila težka noč Zunaj je hladno, okrog 11°C. 

Prestop meje Srbije s Hrvaško se počasi vleče, edini prehod je, kjer je policaj dejansko prosil, da odpremo kamper in preveril, če sva res samo dva. Večkrat dežuje, kislo vreme, počutim se švoh. Freddy samo vozi. Spet se začudim žicam kar ob hišah v Slovenski vasi, na meji med Slovenijo in Hrvaško. Eno naselje, najprej so ga razdelili z državno mejo, sedaj pa še z žico. Ni prijetno. To je tukaj, ko je meja speljana kar čez gostilno.

Šele v Sloveniji posije sonce in tudi jaz se počutim bolje. Po skoraj 8 urah smo doma.

Bila sva 12 dni na poti in prevozila 2970 km. No, lahko rečemo, 3000 km. J

Na koncu potovanja v Albanijo lahko rečem, da je nedvomno najlepši del poti pri avtomobilskem potovanju je prelaz Logara, oz. celotna pot od Vlore do Sarande. Berat in Gjirokaster sta prava biserja v Albaniji in vredna obiska. Tirana deluje prav prijetno mesto, smo pa bili najbrž premalo časa tam, da bi mesto zaprav začutili. Ljudje so povsod zelo prijazni, žal, v glavnem ne znajo jezikov in se težko pogovarjaš kaj več, za silo se zmeniš, kar rabiš, poklepetat pa ne gre. Hrana je odlična; zelenjava, mlečni izdelki so še vedno domači (in poceni), tega pri nas skoraj da več ni. Vse ostalo ni naredilo pravega vtisa, ne tistega, ki ga pričakuješ kot turist. Videli smo, kako ljudje živijo, videli smo, kako se država razvije. Imajo še dolgo pot pred seboj.

Stroškovnik:

Doma tankamo 79 l = 100 €

Split: tankamo 33 l = 50 € (cca. 1,3 €/l)

A/C HR Bosiljevo – Ploče = 41 €

ČG: Trajekt Boka Kotorska = 9 €

ALB: Berat: tankamo 45 l = 67,3€ (VISA) – po 1,5 €/l

MK: A/C Gostivar – Skopje 5 €

MK: Gostivar: tankamo 52 l = 58 € (MC) – po 1,15 €/l

MK: A/C Skopje – meja s Srbijo 3 €

SRB: A/C do Vranja 1 €

SRB: A/C Vranje – Sremska Mitrovica skoraj 19 €

Beograd: tankamo 48 l = 76 € (1,58 €/l)

HR: A/C Slavonski Brod – Zagreb = 26,19 €

Skupaj: 455 € (351 € gorivo + 104 € cestnine/trajekt)