Olimje: relax & wellness

Vsako leto nekje novembra ali decembra se odpravimo na kratek obisk term v Olimju, da si napolnimo baterije. Plaže so že mimo, ni še čas za smučanje, tako je pravi čas, da namenimo nekaj dni wellnessu, razvajanju in crkljanju....

Letos sva se tako uspela organizirati, da sva obiskala Terme Olimje kar dvakrat - oktobra in novembra. Na takih relax-počitnicah običajno niti ne fotografiramo veliko, zato bodo v tem postu tudi fotografije iz prejšnjih let.
Že točno veva, da od nas do Olimja je vsega 232 km in 2 ure poti. Spotoma se ustaviva v Ljubljani, da bi nabavili fotografsko opremo :), kar postaja že navada. Žal (ali pa na srečo), niso imeli na zalogi stojala, kot sva si ga zamislila.
Ko se zavije z avtoceste za Podčetrtek, takrat se že začnejo počitnice - čudovite pokrajine, lepe hiše, počasna vijugasta cesta :)

Vsako leto ugotavljamo, da je na poti vedno več trgovin. V še tako majhnih mestih ne sme manjkati nobedena od trgovinskih verig: Spar, Mercator, Tuš, Spin, Hofer... Ne vem, če se jim splača, ampak vsaj ljudje imajo več možnosti.

Ker se imava rada in si želiva vse najboljše, vedno nama rezerviram sobo v Soteliji. Zdaj že vemo, da hočeva sobo v 3.nadstropju in s pogledom na sončno stran. Četudi jeseni je tukaj zelo malo sonca. Kadar koli sva bila tukaj, skoraj vedno je oblačno in megleno.

Čeprav so terme zgrajene izven vasi, je okolica tako lepo urejena, da je čisto zadosti prostora, če si zaželiš sprehod po večerji.

 Ribnik pred Aparthotelom še vedno ima zvečer "pojoče fontane". Simpatično.

Večerje pa so božanske. Sploh pa če jih poplakneš z Modro Frankinjo ali Rose-jem od Batiča, za zaključek pa še kozarček polsladkega Traminca. O, pa sladolede imajo odlične, če je melonin - bodite prepričani, da bo res okus melone.

Zajtrki so tudi vrhunski, na izbiro je vse kar si zaželiš, vključno s peninco. No, včasih paše, da nazdraviš novemu jutru in temu, da prihaja dan, ko se bomo razvajali in uživali.

Pred in po večerji obvezno se ustavimo v hotelskem baru na aperitiv ali digestiv. Ampak vedno pri šanku, morda v vseh teh letih sva se enkrat usedla za mizo... nekako je bolj družabno pri šanku, malo poklepetaš z dekleti, ki tam delajo (zmeraj so ženske... ni, da je barman moški poklic? ;))

Ob zadnjem obisku sva se spomnila, da obstaja Amaretto di Saronno, božanska pijača. Freddy pa je degustiral konjak, mislim, da je bil Martel... ali pa se motim. Uživanje ob hrani in pijači so nama "podaljšali" s povabilom na pijačo dobrodošlice v klubu Žafran. V vseh teh letih, ko hodiva tja, nisva nikoli bila v tem klubu (odpira se šele ob 21h, ko sva že utrujena od počitka), tokrat pa je nekako zneslo, da sva se odpravila še tja. Kozarček penine za dobrodošlico je povlekel za sabo še kak kozarček za dobro vzdušje... Barman je vrtel tako dobro glasbo (stari rok), da sva celo nekaj krat zaplesala.  Morda je malček kriva vsa ta pijača, ampak klub se je nama zdel naravnost čudovit, romantično vzdušje, sploh ni bilo veliko ljudi, s pravo klapo pa bi to postalo najbolj žurersko mesto v okolici. Skratka, sploh ni čudno, da se ne morem spomniti, kateri konjak je pil Freddy. :)

Seveda, glavni razlog, da prihajava ravno sem v Olimje, je wellness center, pravzaprav Svet Savn. Vse nama tu odgovarja, od pripravljenih v sobi kopalnih plaščev in brisač do prostega vstopa v savne.

Savne za vsak okus, notranji in zunanji jakuzzi (zunanji je sploh zakon!!), lakonium in tepidarium ti omogočijo, da brez težav preživiš v savnah cel dan.

Mogoče zato, ker se toliko savnamo, si krepimo zdravje in ne dopuščamo, da se nas lotevajo prehladi pozimi? Tudi doma greva vsake toliko v savno in je nekako prijetno misliti, da je to "za zdravje". Da ne omenjamo, da paše!!

Zunanji jakuzzi pod snegom:

Termalni bazeni so tudi v redu, a to nama ni cilj. Morda zaplavamo malo ven, dokler čakamo, da se odprejo savne (se odpira ob 11h). Krasno je, da ob največji zimi so bazeni topli in lahko plavaš zunaj tudi takrat, ko je okrog sneg.

Imajo še krasen barček v bazenu pod kupolo. In sva že pila tam odlične koktajle. Poleti tam mora biti božansko, ko pa prihajamo mi, nama je, žal, tisti barček izven poti ;), pa malo hladen je tisti bazen za zimske razmere.

Novi kompleks bazenov in savn Orhidelia je izjemno lep in eleganten. Vsaka čast tistemu, ki je vse to zasnoval in udejanil.

Nenavdni vijolični bazeni, zanimiva razsvetljava, bambus in orhideje naredijo prostor dragocen in edinstven. Tukaj še nismo nikoli srečali gužve.

Zunaj imajo kar nekaj bazenov in v vseh lahko plavaš tudi pozimi. Si večkrat rečeva - tu mora biti lepo tudi poleti. A kaj, ko poleti imava druge destinacije v prednosti.

 Orhidelija razsvetljena ponoči.

Ne glede na vso lepoto, še vedno imava raje stare savne. Pravzaprav, škoda, da ne naredijo neke skupne vstopnice za stare in nove savne. Tako ali tako za Orhidelijo plačaš dodatno, imaš pa možnost samo enega vstopa. Se pravi, če greš ven, za ponovni vstop si moraš zopet doplačati. Mar, da bi omogočali prost prehod.

 Tako še vedno raje greva v stare savne, nekako je bolj prijetno in domače, tudi bolj družabno..... :)

Za piko na "i" te lahko zmasirajo na vsakem koraku - od Oridelije do wellness-centra v hotelu, samo se moraš prej dogovoriti za termin. Prej sva redno zahajala tja na masaže. A letos sva bila pridna in se naučila (oz. se še učim) masirati sami... In sploh nama ne gre slabo!

Če se pa po nekem čudnem naključju naveličava relaksa in lenarjenja, ko še križanke se ne da pogledati, se kako jutro odpraviva na izlet v okolico. Sicer nikoli nisva šla do Rogaške, čeprav je zelo blizu. Bo za naslednjič :)
Bolj greva v bljižnji Podčetrtek, pogledat grad. Na žalost, je že res potreben rekonstrukcije.

 V jutranji meglici je videti skoraj srhljiv.

Gozd okoli gradu se je tako razrastel, da z lahkoto predstavljaš, kako so tam ljudje nabirale gobe pred 300 let :)

 Gobe še vedno rasteljo.

 Prstanci.

Če se zapeljemo do Olimja, lahko obiščemo čokoladnico in staro lekarno v samostanu.

 Še malo naprej - do znamenitega Jelenovega grebena. Obvezen obisk trgovine z domačimi izdelki. Brusnična marmelada, jelenove klobase in še kaj...

Vsakokrat nama je "žal", da nas v hotelu tako dobro hranijo, da enostavno ne najdemo časa, da bi šli kaj pojesti k Amonu ali na Jelenov Greben.

 Enkrat pa sva se spravila v Kumrovec, ki je čisto blizu Podčetrtku.

Seveda, je bil dan, ko je prihajajoča zima komaj pokazala zobe in sva morala zmrzovati, saj po-primorsko nisva bila pripravljena na tak mraz. To je bilo tudi leto, ko se mi je v avtu zmrznila voda za brisati šipe (ponoči je bilo -20C) in od takrat tudi avgusta iščem tekočino za šipe s temperaturo -60C.

Kumrovec je simpatična vasica, tukaj je bil rojen Tito, čeprav verjetno vsakdo na območju nekdanje Juge to ve.

 Vasica je ohranjena praktično takšna kot je bila v času, ko je Tito tu živel.

 Freddy si je nostalgično kupil doprsni kip Tita :) Zdaj ga imava na polici.

Post je ratal kot reklama za Olimje in Sotelijo. Nam je pač dobro tam. Če pa slučajno ste odgovorni manager v Soteliji, naju komot lahko tja povabite na kak vikend-paket, za zahvalo :)))