Camino de Santiago. 11. dan: Teo – Santiago de Compostela, 15,5 km, 3 ure 45 min

Štart ob 6.30. Hodimo še v temi, ful hitro. Skoraj laufamo uro pa pol. Dokler pridemo do prvega odprtega bara, se mi zdi, da sem skoraj mrtva od utrujenosti... 

10. dan: Valga (O Pino) – Teo, 22,74 km, 7,5 ur

Zjutraj vsi zelo dolgo (za navade na Camino) spimo – do 7.50, dokler Viktorija ne začne šušljati z rucakom in tako zbudi vse nas, zaspance. Kava pri kamjonistih in na pot. Danes štartamo pozno, šele ob 9h. Vreme je lepo, pred nami pa je samo 19 km. Razpoložene smo za uživancijo.

Prvi del poti do Pontescuresa (6,5 km) je minil zelo hitro in lahko, cel čas smo klepetale s Slobodanko, še največ o otroštvu. 

cerkev San Miguel

9. dan: A Portella – Valga (O Pino), 22,7 km, 7,5 ur

Zvečer Jorge nam je povedal, da zjutraj nas čaka skromen zajtrk (kava/čaj, kruh, maslo, marmelada, cornflaks, jogurti, sok), če kdo želi kaj prispevati – naj vrže kaj v škatlico za donacije. Enako velja, če vzameš pivo iz hladilnika – vrži kaj v škatlico. Tako zjutraj je eno redkih juter, ko imamo kavo za zajtrk. Tudi spali smo dobro, pa čeprav 16 oseb v eni spalnici. Zunaj dežuje. Joj...

Spet štartamo v temi, komaj vidimo puščice. In je tudi nevarno – smo črne v temi ob robu lokalne ceste. Še dobro, da na dežnih plaščih imamo odsevni našitki. Pogrešam lučko, ki sem jo pustila doma. 

8. dan: Arcade – A Portella, 25,25 km, 8,5 ur

Zbudila sem se ob 6h, popolnoma naspana, skoraj kot bi spala doma. Zame je zelo neobičajno, da bi se zgodaj zbujala. Prva zares dobra noč po enem tednu. Zjutraj sicer takoj boli moja čisto otečena ahilova tetiva, kot bi imela kamne pod kožo vse okoli gležnja. A to bom zdravila doma. Počitek je zdravilo za vse...

7. dan: O Porrino – Arcade, 24 km, 8 ur

Najslabši albergue, vendar sem spala najboljše do sedaj. Že zvečer sem taktično zamenjala sobo, namesto tiste, ki ima okna na hrupno avtocesto, sem prestavila prtljago v tisto, ki gleda na reko. Tako je bila vso noč tišina, postelje so tudi v redu.

Zjutraj se zbudimo kot običajno, zunaj tema počasi odstopa, v albergue v kuhinji in dnevni sobi pa ni luči. Si pripravljam zajtrk v temi, v temi se tudi pakiramo. Poleg nas so tri starejše kanadčanke, tudi jamrajo, da kako lahko sploh ni elektrike, samo v kopalnicah. Pride gospa, ki čisti albergue, na naše pripombe pove, da se albergue po pravilih zapusti do 08.00 ure, da zdaj pa je že skoraj devet in da je elektrika tukaj nastavljena na avtomatski izklop ob 08.00 uri. Kako to, da smo vsi (!) tako dolgo spali? Običajno ob 08h smo že na poti. Enostavno – včeraj smo prečkali mejo med Portugalsko in Španijo, v Španiji se dan začne 1 uro prej, naša notranja ura pa še deluje po portugalskem času. Prav nihče si ne nastavlja budilke. Danes zapustimo albergue ob 9h.

Zjutraj v kavarni poleg albergue se poslovimo od Elke, ona gre danes na vlak, mora ujeti letalo. Mislila je že v Tui zapustiti našo »ekipo«, vendar se je tako dobro ujela, da je vztrajala z vsemi nami dokler lahko.

6. dan: Pacos – O Porrino, 30,5 km, 9,5 ur

Zelo mrzlo in megleno jutro. V albergue Quinta Estrada Romana nam zjutraj postrežejo kraljevski zajtrk (redko jutro, ko imamo kavo takoj, ko se zbudimo). Ob 8h smo že na poti, dan se začne. 

5. dan: Ponte de Lima – Pacos, 29 km, 9ur

Zjutraj smo zrihtane že ob 7.30, itak nismo spale. Takoj gremo na kavo in brioš v bar zraven, ker za zajtrk ni bilo nič primernega v marketu. Štart in skoraj brez besed hodimo dobro uro po podeželju mimo nasadov, polj in gozdičkov.

4. dan: Portela de Tamel – Ponte de Lima, 26 km, 7,5 ur

Zjutraj je še vedno zelo deževno in čeprav ob 8h, ko stopimo na pot, dežja ni, vlaga je v zraku in oblaki so prav polni dežja. Zato pončo pustim prav pri roki, čez rucak nategnem zaščitno prevleko od dežja. 

3.dan: Rates – Portela de Tamel, 27,64 km, 8 ur

Spet nisem nič spala – promet za oknom, čeprav je samo vaška tlakovana cesta, postelje škripajo ob vsakem gibu. V sobi nas je bilo 5 punc, poslušala sem kako vsaka diha v svojem tempu. In celo, kadar je bila popolna tišina, nisem mogla spati. Čutila sem utrujena stopala in meča, kakor, da bi dala dol pancerje, čutila sem ramena in hrbet, kot, da še vedno imam gor rucak. Ob 7h komaj sem se dvignila iz postelje.

»It's never a good morning for me, but today it's even worst« - sem rekla avstralcu. Kenth je tudi slabo spal... Jaz pa res nisem jutranji tip... Ne morem še nobenega videti, ne da se mi pogovarjati, skoraj fizično me moti, kadar pred mano je kdo že tako aktiven, teče in skače in je poln energije navsezgodaj.

2.dan: Labruge – Rates, 25,5 km, 8 ur

Zvečer spet težko zaspim, čepki ne pomagajo, slišim promet zunaj, zjutraj so petelini in celo letala. Letališče Porto je zelo blizu... Mogoče rabim Camino, da se naučim spat brez Dormea, dobrih povštrov in zvočno izoliranih oken? Mogoče pa sem samo utrujena in malček vznemirjena... Zjutraj se zbudim ob 5h, presenetljivo, naspana. In komaj čakam, da je ura 7, da vstanem in da se začne dan.

Pričaka nas neverjetno roza jutro.

Camido de Santiago, 1. dan: Porto – Labruge, 30 km

Začetni post je bil tukaj.

Prva naša noč v hostlu. Punce so dobro spale, meni pa je bilo grozno. Vse me moti – hrup zunaj, folk, ki žura do 6h zjutraj, promet pod okni, tip, ki je prišel v sobo ob 2h ponoči, drugi tip, ki je sicer že spal, ko smo me prišle, a je čisto mičkeno smrčal, motil me je vsak, ki se je v postelji obrnil. Zelo sem slabo spala. Skoraj nič. Mogoče se sekiram pred začetkom poti?

Pogled na trg iz sobe v hostlu

Camino de Santiago: Portugalska pot. 410 km. Začetek: Bologna - Porto.

Zgodaj zjutraj 8. oktobra nas je Freddy odpeljal na železniško postajo v Trst, kjer se je začelo naše tako neobičajno popotovanje – vlak do Bologne, nato letalo do Porto na Portugalskem, od tam peš po romarski poti v Santiago de Compostela in še naprej do Finisterre in Muxie, nato povratek preko Madrida v Benetke in, končno, po 17 dnevih, domov.

Camino de Santiago: 350 km peš. Uvodni post

-  Ti še ne veš, ampak jaz bom šla Camino!

En dan aprila ali maja postrežem Freddyju s tako izjavo. Potem, ko me že mesec ali dva opazuje, kako berem bloge in študiram zemljevide – vse, kar najdem na spletu, o Caminu de Santiago.
Camino de Santiago, ali Jakobova pot – tisočletja stara romarska pot (oz. bolje rečeno – mreža poti), ki celotno Evropo povezuje s svetiščem Svetega Jakoba v Santiago de Compostela v Španiji. Pot je vključena med UNESCOvo svetovno dediščino in zadnja leta zaradi knjig, TV in interneta je veliko bolj znana in obiskana.