Camino Primitivo. 14. dan: Santiago de Compostela – Madrid – Venezia

To je zadnji post o Camino Primitivo. Začetek vsega je tukaj.

Vso noč smrči naš francoz in še par ostalih. Slobodanka celo sredi noči vstane in prosi francoza, da se malo obrne, nato je bolje. OK, saj to je še zadnja skupna noč.

Zajtrk v jedilnici seminariji, ob pol devetih greva že ven. Najprej se ustavimo na tržnici – komaj pripravljajo. Slobodanka kupi malo domačega grozdja (na Primitivo sem prav pogrešala grozdje, sploh ne gojijo trt). Greva po Compostelo.

Camino Primitivo. 13. dan: Santa Irene – Santiago de Compostela. 7 ur, 24,4 km.

Sončno, 27°C

Za mano je »čudovita« noč – več ljudi smrči, pod oknom je prometna cesta... A mi je že čisto vse ravno, del folklore. Celo sem naspana. Štart brez zajtrka, ničesar več nimamo. In ker je konec blizu, niti več ne kupujemo. Za zajtrk se ustavimo v baru poleg nekega hotela 1,5 km naprej od prenočišča. Kava, popečen kruh, maslo, marmelada, čudovito!

Camino Primitivo. 12. dan: Melide – Santa Irene. 8,5 ur, 30,5 km.

Sončno, 27°C

Ker so se vsi zbujali in vstajali zgodaj, nikakor se ni dalo dolgo spat. Ob 07.20 smo že na poti. Kaj pa češ drugega? Tako smo še v temi pri tistem lepem kamnitem mostičku v gozdu, ki je na vsaki sliki, kadar se govori o Camino Francese. Meni je žal, da se nič ne vidi. Slobodanka (dobra dušica) predlaga, da počakamo, da se zdani. Ah, ne moreš sredi gozda stati uro, samo zato, da bolje vidiš mostiček. Z lučko na glavi ga prečkamo.

Camino Primitivo. 11. dan: Ferreira – Melide. 6 ur, 20,7 km.

Sončno, 26°C

Današnje jutro je eno redkih brez megle.

Camino Primitivo. 10.dan: Lugo – Ferreira. 7,5 ur, 27 km

Spremenljivo oblačno, 24°C

Zvečer se le premaknem v drugo spalnico, proč od francoza, za katerega vem zagotovo, da smrči. Ben, tudi v drugi spalnici je nekdo smrčal. Ni načina, da se temu povsem izogneš, samo svoja soba v hotelu.

Spet je megleno jutro. Prečkamo celotno mesto, najprej zapustimo obzidan center mesta skoti vrata Santiago. 

Camino Primitivo. 9.dan: Cadavo – Lugo. 8,5 ur, 30 km.

Spremenljivo oblačno, 25°C

Ob 07.15 smo že zunaj. Je še čista tema. Lučko imam »varno« skrito nekje globoko v rucaku. Enostavno se nisem spomnila pogledati ven, kakšno je vreme in ali je že svetlo. Rosi, vlaga kar stoji v zraku. Oblečem vetrovko, a se v njej takoj skuham. Klanec navzgor je že takoj na začetku poti, zato je toliko bolj toplo. Sitna sem, ne vem, kako me je Slobodanka prenašala in poslušala. Preklinjam, da smo se odpravile na pot še v temi, nič se ne vidi.

Še dobro, da se danes v redu počutim, včerajšnje slabo počutje je mimo.

A okrog osme ure se zdani, vse je videti lepše, pot je prav prijetna. Na nekem delu se pot razcepi na »novo« in »staro«. Ubereva novo, daljšo, pot. Malo stran s poti, na jasi med starimi hrasti je osamljena cerkev Nuestra Senora del Carmen iz 15. stoletja, ki pa ob tej uri je še zaprta.

Camino Primitivo. 8.dan: Fonsagrada – Cadavo (Baleira). 7 ur, 24 km.

Oblačno, dež, 18°C

Zbudim se ob 08.10. Šokirana, ko pogledam na uro. Pomislim, če se mi na telefonu ni premaknila ura. Nato se spomnim, da za Španijo ure sploh nismo rabili premikati. Ker sva same v sobi in zunaj je tema, nič in nihče ni naju zbudil. Običajno albergue moraš do 8.ure že zapustiti. Tukaj, na srečo, nas nihče ne preganja. V albergue sta še samo Giorgio in brazilka, se pakirata, ostali so že vsi šli! Zaspali smo!!

Camino Primitivo. 7.dan: Grandas de Salime – Fonsagrada. 7,5 ur, 25,5 km

Sončno, 21°C

Zjutraj stopimo ven iz albergue, je še tema. 
V baru poleg cerkvi (v teh malih mestih je vedno edino »življenje« na trgu ob cerkvi) Slobodanka spije kavo. 

Camino Primitivo. 6.dan: Berducedo – Grandas de Salime. 6 ur, 22,5 km

Sončno, 19°C

Eden treh francozov je ponoči ta-ako smrčal... Zunanja luč pred albergue je sijala vso noč točno v spalnico. Vedno manj se zmenim za moteče elemente ponoči. Tudi ko ne morem spati, ko kdo smrči ali se sprehaja po spalnici sredi noči, pač čakam, da bo tudi to mimo in da bo tudi mene pobral spanec. Važno, da ne odpiram oči in se ne pustim predramiti pred časom. Po vsem tem je bilo čisto običajno za Camino jutro – kava, kruh, vsakokrat znova zlaganje nahrbtnika. Štart je ob 8h.

Camino Primitivo. 5. dan: Borres – Berducedo, ruta de los Hospitales. 9 ur, 24,7 km.

Sončno, 23°C

16 ljudi v eni spalnici. Ko se vsi umirijo, celo spim. Čeprav se večkrat zbujam, vsakokrat, ko kdo smrči, se obrne ipd. Vstajati začnejo ob 6h zjutraj. Vrata spalnice se ne zapirajo, čez 2 metra »kuhinje« so že vhodna vrata – tako kot bi spal zunaj, če so vhodna vrata odprta. Seveda, so vhodna vrata ves čas odprta. Ljudje nosijo svoje stvari ven in se tam pakirajo (noter itak ni prostora), da iz vljudnosti še ne prižigajo luč v spalnici, dokler še nekdo spi. Oziroma – se dela, da spi. Ker pri takem vija-vaju prav spati je nemogoče. Ena mlada punca iz Nemčije je spala zunaj v šotoru. Zjutraj briše roso s šotora in ga pospravlja. 

Camino Primitivo. 4.dan: La Espina – Borres. 8,5 ur, 28,5 km.

Oblačno, 16°C

Se zbudim okrog 6h, ob 6.30 že vstanemo. Dobro, da je dež ponehal. Budna sta že samo francoza, onadva sta vedno zgodnja. Še v temi štartamo.

Camino Primitivo. 3.dan: Cornellana – La Espina. 8 ur, 20 km.

Sončno, 24°C

Tako lepo je bilo spati v samostanu, da poležavam v postelji še vse do 8.ure, kar za razmere na Camino je zelo pozno. Običajno vsi vstajajo najkasneje do 7h. Danes pa... Sploh ni občutka za čas. Zajtrk, na pot se odpravimo prav po nedeljsko – ob 9h. 

Camino Primitivo. 2.dan: Escamplero – Cornellana. 8,5 ur, 25,5 km.

Sončno, 22°C

Noč je zelo mirna. Čeprav slišim vsakega, ki gre mimo ali se obrača, se zelo dobro naspim. Lani sem imela velike težave in prvih 3 dni sploh nisem mogla spati v skupnih spalnicah... Od 6h dalje se vsi začnejo zbujati. 15 minut pred sedmo vstanem tudi jaz. Skromen zajtrk – hvala Barcafe za enkratne doze turške kave :) – kava in biškoti. Rucak spakiram lepše kot doma, je pa še vedno čep poln – manjkajo stranski žepi, ki se razširijo.

Ob 8h – štart. 

Camino Primitivo. 1.dan: Oviedo - Escamplero, 1,3 km + 12,5 km. 3h 45 min.

Spremenljivo oblačno, 21°C

Uvodni post o Camino Primitivo je bil tukaj, še pred odhodom na Pot.

Dan se začne z budilko ob 3.20. Noro! Bujenje ob taki uri, to res ni zame. Ob 3.45 prijateljica od Slobodanke nas že pelje na letališče v Benetke. Let imamo ob 7h zjutraj. Ko pridemo skozi prvi tunel, se Slobodanka spomni, da je pozabila doma letalsko karto. Se vrnemo. Na letališču smo 1 uro 10 minut pred letom. Varnostno kontrolo pred poletom komaj uspemo dati skozi pravočasno.

Camino Primitivo. Pred štartom.

Po lanskem Camino Portugese celo zimo nekako delamo zaključke in sestavljamo skupaj vtise. Napisala sem podroben blog. Ne glede na fizično utrujenost na koncu in željo se vrniti domov, čez nekaj časa se zavedam, kako izjemna izkušnja je bila to. Še vedno berem bloge drugih, ki so bili ali se komaj odpravljajo na Pot. Ali je to tvoje, ali ne... Bolj, ko se bliža pomlad, bolj zori želja, da bi morali Camino ponoviti. Viktorija je odločena, da bo šla Camino del Norte, mesec dni dolgo pot ob obali Biskajskega zaliva ob Atlantiku. Vsake toliko me »spomni«, da morava še kdaj na Pot. Jaz težav nimam, točno vem, da za mesec dni ne morem od doma, predvsem ne od službe. Maja meseca se kristalizira ideja, da pa lahko gremo krajšo pot, recimo Primitivo, pa bo Viktorija šla Norte nekoč, ko bo več časa... Celo poskušamo prepričati Freddyja, da tudi njemu bi to šlo, pa se ne pusti prepričati...