Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.

Štart ob 6.30. Hodimo še v temi, ful hitro. Skoraj laufamo uro pa pol. Dokler pridemo do prvega odprtega bara, se mi zdi, da sem skoraj mrt...

Zjutraj vsi zelo dolgo (za navade na Camino) spimo – do 7.50, dokler Viktorija ne začne šušljati z rucakom in tako zbudi vse nas, zaspanc...

Zvečer Jorge nam je povedal, da zjutraj nas čaka skromen zajtrk (kava/čaj, kruh, maslo, marmelada, cornflaks, jogurti, sok), če kdo želi k...

Zbudila sem se ob 6h, popolnoma naspana, skoraj kot bi spala doma. Zame je zelo neobičajno, da bi se zgodaj zbujala. Prva zares dobra noč ...

Najslabši albergue, vendar sem spala najboljše do sedaj. Že zvečer sem taktično zamenjala sobo, namesto tiste, ki ima okna na hrupno avtoc...

Zelo mrzlo in megleno jutro. V albergue Quinta Estrada Romana nam zjutraj postrežejo kraljevski zajtrk (redko jutro, ko imamo kavo takoj, ...

Zjutraj smo zrihtane že ob 7.30, itak nismo spale. Takoj gremo na kavo in brioš v bar zraven, ker za zajtrk ni bilo nič primernega v marke...

Zjutraj je še vedno zelo deževno in čeprav ob 8h, ko stopimo na pot, dežja ni, vlaga je v zraku in oblaki so prav polni dežja. Zato pončo ...

Spet nisem nič spala – promet za oknom, čeprav je samo vaška tlakovana cesta, postelje škripajo ob vsakem gibu. V sobi nas je bilo 5 punc,...

Zvečer spet težko zaspim, čepki ne pomagajo, slišim promet zunaj, zjutraj so petelini in celo letala. Letališče Porto je zelo blizu... Mog...

Začetni post je bil tukaj . Prva naša noč v hostlu. Punce so dobro spale, meni pa je bilo grozno. Vse me moti – hrup zunaj, folk, ki žu...

Zgodaj zjutraj 8. oktobra nas je Freddy odpeljal na železniško postajo v Trst, kjer se je začelo naše tako neobičajno popotovanje – vlak d...

-   T i še ne veš, ampak jaz bom šla Camino! En dan aprila ali maja postrežem Freddyju s tako izjavo. Potem, ko me že mesec ali dva opaz...