Adventni izlet v Graz

Vsako leto v decembru se nekam odpravimo na predpraznični izlet, da potem lažje delamo za praznike... Tokrat dolgo si nismo naredili nobenih načrtov, jesen je bila polna potovanj in skoraj ni bilo želje, da bi se spet kam odpravili. Ko pa je prišla sredina decembra in sem se začela dolgočasiti, sva se odločila, da greva nekam blizu in brez zahtevnih načrtov. Greva v Graz, ki je nam blizu, ki ima lepo tradicijo predbožičnih tržnic in kjer še nisva nikoli bila... Ja, glavni moto je bil - greva na kuhančka v Graz!

Zadnji 17. dan: Santiago de Compostela – Madrid

Začetek vsega Uvodni post, kaj, kako in zakaj
Čez celo noč se najmanj 10x zbudim, se mi zdi, da je že ura za vstati. Folk se vrača v spalnico še do 1h zjutraj, nato že od 5h dalje odhaja. Moja budilka zvoni ob 5.50. Poberem stvari v temni spalnici, se pakiram na hodniku in skozi temno in prazno mesto hodim do postaje. Poslavljam se od Santiago, od Galicije, od Camino... 

16. dan: Muxia – Santiago de Compostela

Zjutraj zelo dolgo spimo, danes je prvi dan, ko se nam nikamor ne mudi. Čeprav moški, ki je spal pod Slobodanko (pograd, ona je bila »zgoraj«), je tako grozno smrdel – predvsem po cigaretah, čisto je prekajen, dodatno pa je še zaudarjal po neki zatohlosti, najbrž je že dolgo na poti brez poštenega tuša. Sem se morala obrniti na drugo stran, da me ni njegov vonj toliko motil...

Se veselimo počasnega jutra in pod priprtimi očmi opazujem, kako se ostali zgodaj pakirajo in odpravljajo... Albergue moramo zapustiti do desetih, zato imamo še zlati čas, da se v miru spakiramo, kar nam gre zelo na roko. Vso noč je zunaj bliskalo in grmelo in je veter metal v okna in streho potoki dežja. Res imamo srečo, da ni bilo tako vreme, ko smo hodile.

Obala Atlantika pred Muxio

15. dan: Finisterra – Muxia, 29 km, 8 ur

Zbudim se sredi noči, ful žejna in z glavobolom. Vse imam pri roki, si pomagam za silo.

Ko se končno prebudim v jutro, poslušam, kako zunaj divja nevihta. Se kar ne mudi iz postelje. Ampak dokler zlezem ven in se spakiram, se že nebo razčisti in je zunaj suho. Punce že zdavnaj me čakata v kavarni poleg. Glavobol. Za zajtrk imam danes kavo in dva aspirina. E ja, no vino – no camino :)

Dokončno se odločimo, da gremo peš v Muxio. (Bila je opcija, da če bo res grdo vreme, gremo tja z avtobusom).

Finisterra - center

Camino a Finisterre. 14. dan: Olveiroa – Finisterra, 41,90 km

Tako zelo lepo sem spala, pa čeprav je bilo hladno. Čisto sem se že navadila spati s tujci v sobi. Zjutraj zunaj je zopet mrzlo, vendar jasno. Punce sta se odpravile na kavo v bar v bližini prenočišča, jaz pa že štartam, da pridobim malo na razdalji. Spet je tema, a nas je več takih, ki smo že na poti. Žal mi je samo zaradi tega, ker se skoraj ni videl, niti nisem mogla kaj prida slikati kanjon reke Xallas pod nami. Spektakularno!

Camino a Finisterre. 13. dan: Negreira – Olveiroa, 34,5 km, 9 ur

Albergue zapustimo ob 8h, prvi dve uri gremo hitro. Prvi postanek v baru v naselju A Pena. Z Viko, ki je spala v drugem prenočišču, naj bi istočasno štartali, a nje še ni, nato pa sporoči, da je ona že precej pred nami... Danes ima spet »turbo-pogon«.

 Jutro je hladno, kakih 9°C, v dolini so meglice, poskušam slikati, kakor rata s tem žepnim fotoaparatom. Pogrešam DSLR.

Camino a Finisterre. 12. dan: Santiago de Compostela – Negreira, 25,2 km, 7 ur

Štartamo, kakor je že običajno, še v temi, ob 8h. Edini odprt lokalček je tisti ob stopnicah pri katedrali, tisti, pri katerem smo včeraj obstali, ko smo prišli do trga in prvič zagledali katedralo.

Camino de Santiago. 11. dan: Teo – Santiago de Compostela, 15,5 km, 3 ure 45 min

Štart ob 6.30. Hodimo še v temi, ful hitro. Skoraj laufamo uro pa pol. Dokler pridemo do prvega odprtega bara, se mi zdi, da sem skoraj mrtva od utrujenosti... 

10. dan: Valga (O Pino) – Teo, 22,74 km, 7,5 ur

Zjutraj vsi zelo dolgo (za navade na Camino) spimo – do 7.50, dokler Viktorija ne začne šušljati z rucakom in tako zbudi vse nas, zaspance. Kava pri kamjonistih in na pot. Danes štartamo pozno, šele ob 9h. Vreme je lepo, pred nami pa je samo 19 km. Razpoložene smo za uživancijo.

Prvi del poti do Pontescuresa (6,5 km) je minil zelo hitro in lahko, cel čas smo klepetale s Slobodanko, še največ o otroštvu. 

cerkev San Miguel

9. dan: A Portella – Valga (O Pino), 22,7 km, 7,5 ur

Zvečer Jorge nam je povedal, da zjutraj nas čaka skromen zajtrk (kava/čaj, kruh, maslo, marmelada, cornflaks, jogurti, sok), če kdo želi kaj prispevati – naj vrže kaj v škatlico za donacije. Enako velja, če vzameš pivo iz hladilnika – vrži kaj v škatlico. Tako zjutraj je eno redkih juter, ko imamo kavo za zajtrk. Tudi spali smo dobro, pa čeprav 16 oseb v eni spalnici. Zunaj dežuje. Joj...

Spet štartamo v temi, komaj vidimo puščice. In je tudi nevarno – smo črne v temi ob robu lokalne ceste. Še dobro, da na dežnih plaščih imamo odsevni našitki. Pogrešam lučko, ki sem jo pustila doma.